Jani je bil v minulem mesecu nekoliko zmeden.

Če se je še tako trudil biti prijazen in dober, je vsak dan pri večernih poročilih še vedno poslušal o vojni. Kot da svetu ne bi nič pomagalo, da se je odločil navijati za mir!

No, brez napak tudi Janijeva odločnost ni bila.
V šoli se je sicer uspel zadržati, doma pa je tudi v tem mesecu večkrat godrnjal čez sošolca Jaka, češ da misli, da je najpametnejši, najlepši in sploh najboljši.

Presneti važič Jaka je po pouku ob materinskem dnevu tekel v bližnjo trgovino in na avtobusni postaji ves ponosen razlagal, kako dober otrok je, ker bo razveselil svojo mamico. Janiju je šel pošteno na živce. Sam ni imel žepnine, da bi lahko mami kupoval rože.

Za povrh Jaka trenira nogomet, Janija pa bolj navdušuje umetnost. Ampak seveda tega že dolgo nikomur ne pove.
Lani je bil navdušen nad pesmijo, ki so jo brali pri pouku slovenščine. Učiteljici je bilo to zelo všeč, sošolcem pa ne ravno. Smejali so se mu in takrat se je Jani odločil, da bo pesmi bral le na samem.

Ob letošnjem materinskem dnevu se je odločil, da bo poskusil prvič pesem tudi napisati. Za svojo mamo.

“Mama, ta pesem je zate,
ki vedno zame skrbiš,
tudi ko se v svojih skrbeh gubiš.

Hvala, da si ob meni,
ko te potrebujem,
za vse, kar si naredila zame,
se ti iskreno zahvaljujem.”

Izdelal je še rožo iz papirja in – veste, kaj? Mama je bil ganjena do solz!

Jani je pomislil, da pa morda le ima talent.